ŠOS: Reduciranje razprave o noveli visokošolskega zakona zgolj na vprašanje jezika je škodljivo za visokošolski prostor

V petek so poslanci razpravljali o noveli zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki temeljito spreminja visokošolski prostor – reformira sistem kakovosti, vzpostavlja okvirje za javno financiranje visokega šolstva, prinaša večjo demokratizacijo univerze, več pravic študentom in končno – omogoča razvoj internacionalizacije zaradi uvedbe možnosti poučevanja v tujem jeziku. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ne razumemo, zakaj se je javna razprava zreducirala zgolj na vprašanje jezika, saj so druge spremembe, ki jih prinaša novela, bistveno večjega pomena za preoblikovanje visokošolskega prostora. Prav tako pa vsi, ki polemizirajo vprašanje jezika, niso zmožni predlagati vzdržne rešitve, ki bi zaščitila slovenski jezik, hkrati pa omogočila mednarodno odprtost. Poslance pozivamo k širši razpravi in iskanju rešitev, saj je novela zakona nujna.

Priprava novele ZviS zdaj traja že skoraj eno leto. Na ŠOS menimo, da je novela nujna,hkrati pa smo tudi že aktivno pristopili k oblikovanju predlogov za sistemsko prenovo visokošolske zakonodaje, ki bo sodobna in bo omogočala vzdržen visokošolski sistem v trenutnih okoliščinah.

Novela ureja 5 ključnih podočij, do katerih smo se na ŠOS tudi strokovno opredelili:

1.    Financiranje visokega šolstva: končno prinaša zakonsko ureditev financiranja, ki zagotavlja stabilen sistem in več sredstev za visoko šolstvo. Prav tako nas veseli, da nam je uspelo izpogajati tudi zavezo za sofinanciranje doktorskega študija ter iz ureditve umakniti t. i. nadstandard – eno izmed prikritih oblik šolnin.

2.    Prenova sistema kakovosti: je področje, do katerega smo najbolj zadržani,saj menimo, da sistem kakovosti pri nas še ni razvit do te mere, da bi institucije lahko dobile vso avtonomijo pri oblikovanju in spreminjanju študijskih programov. Tudi izkušnje iz tujine kažejo, da so sistemi, ki so se prehitro odprli v tej smeri, zelo hitro načeli kakovost. Po mnenju ŠOS je treba okrepiti vlogo NAKVIS in predvsem njeno neodvisnost, izvesti vse programske reakreditacije in šele nato preiti na nov sistem.

3.    Internacionalizacija – jezik poučevanja: je vprašanje, ki je sprožilo največ polemik, a po mnenju ŠOS sploh ni ključno vprašanje novele in več pozornosti namenjamo prvima dvema temama. Na ŠOS menimo, da potrebujemo večjo odprtost v mednarodni prostor in tudi več internacionalizacije doma, zato se nam zdi možnost poučevanja tudi v tujem jeziku pozitivna. Hkrati smo dosegli to, da študentom, ki bodo izbrali izvedbo v tujem jeziku, tega ne bodo več treba plačevati kot nekega nadstandarda. Po drugi strani pa tudi sami opažamo slabe jezikovne kompetence pri študentih (in žal tudi drugih članih akademske skupnosti), zato v neki meri razumemo tudi strahove in pomisleke. Ne razumemo pa destruktivnosti kritikov, ki želijo zaradi tega vprašanja umakniti nujno potrebno novelo.

·  Na ŠOS imamo tudi nekaj predlogov – varovalk na področju poučevanja v tujem jeziku: 1. člen namreč govori o izvajanju primerljivih študijskih programov v slovenskem jeziku, ne definira pa primerljivosti – predlagamo, da bi definirali primerljivost (npr. s podpodročji klasifikacije ISCED) in tako jasneje definirali, kdaj lahko prihaja do takšne vzporedne izvedbe; prav tako člen govori o delih študijskih programov, ne pa o obsegu teh – predlagamo, da se definirajo deli študijskih programov (obseg), ki se lahko izvaja samo v enem jeziku; kot tretje pa predlagamo, da se natančneje opredeli tudi delež tujih študentov,vpisanih v programe, ko se ti lahko prilagodijo z izvedbo v tujem jeziku.

4.    Demokratizacija univerze: se kaže skozi širjenje volilne pravice na volitvah rektorjev in dekanov na vse člane akademske skupnosti, pri čemer smo študenti pridobili enakopravnost; s polnopravnim članstvom v akademskem zboru smo tako tudi na simbolni ravni postali enakopravni in polnopravni člani akademske skupnosti.

5.    Pravice študentov: so dodatno področje novele, ki smo ga izpogajali na ŠOS. Predvsem izpostavljamo: trajanje statusa študenta tudi po diplomi do konca študijskega leta diplomiranja. To bo študentom zagotovili socialno varnost med prehodom na drugo stopnjo študija, prav tako pa administrativno razbremenilo fakultete, kjer se večina zagovorov diplomskih del trenutno zvrsti septembra. Druga pomembna pravica sega na področje zdravstvene preventive, kjer po novem študentom zagotavljamo sistematske preglede v 1. letniku študija. Pomembni pa so že prej izpostavljeni ukrepi: financiranje doktorskega študija, ukinitev plačevanja nadstandarda, možnost volitev rektorjev in dekanov in članstvo v akademskem zboru.

Ker je novela v večini točk, predvsem pa financiranju, nujna, si želimo, da bi bila razprava vsebinska, konstruktivna in ne osredotočena zgolj na eno področje. Glede na vse izražene pomisleke pa upamo, da bodo odločevalci lahko oblikovali rešitve, ki bodo sprejemljive za vse, nekaj predlogov smo podali tudi sami.