Če bo Vlada spoštovala zakonodajo, bo v prihodnjem letu več državnih štipendij
Po prvih podatkih Statističnega urada RS je imela Slovenija lani 2,6% gospodarsko rast. Ta podatek nas razveseljuje tudi zato, ker je na stopnjo gospodarske rasti med drugim vezana sprostitev številnih varčevalnih ukrepov. Med temi začasnimi ukrepi so se znašle tudi državne štipendije. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C) namreč določa odlog podelitve državnih štipendij: » … do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto proizvoda.«
Do državne štipendije tako sedaj niso bili upravičeni dijaki in študenti iz t. i. zadnjega, petega dohodkovnega razreda upravičencev, pri katerih »povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53 % (do 64 %) neto povprečne plače na osebo v istem obdobju.«
Ker pa je rast BDP v letu 2014 presegla 2,5 %, se tako z naslednjim letom ponovno širi krog upravičencev do državne štipendije na prvotno zakonsko predvideno raven. Širi se tudi krog upravičencev do otroškega dodatka, dviga se minimalna plača … Poudarjanje finančnega ministra Dušana Mramorja, da si bomo lahko »več delili, ko bomo imeli večji BDP«, se je tukaj izkazalo za točno.
Precej pozitivno novico sicer spremljamo z grenkim priokusom. Najprej zaradi tega, ker je Vlada RS nedavno sprejela rebalans državnega proračuna za leto 2015 in z njim znižala sredstva, namenjena štipendijam, za več kot 33 milijonov evrov. Podobna raven sredstev pa se napoveduje tudi za proračun za leto 2016. Že ob sprejemu rebalansa smo poudarjali, da število prejemnikov štipendij in višina potrebnih sredstev nista odvisna od proračuna, pač pa jasno določena z zakonodajo, zato bodo morala biti sredstva vsem upravičencem tudi izplačana. S podobno situacijo smo bili soočeni lani, ko je med letom »zmanjkalo« sredstev za subvencionirane prevoze dijakov in študentov. S povsem neupravičenim in neutemeljenim nižanjem proračunskih sredstev se po nepotrebnem zavaja javnost in evropske institucije ter povzroča zmedo, potencialno tudi zaplete pri izplačevanju socialnih transferjev.
MDDSZ se je odzvalo na letošnje nižanje predvidenih sredstev za štipendije z argumentom, da so sredstva, ki bodo izplačana za štipendije, odvisna od gospodarskih gibanj – če se bo gospodarstvo zagnalo in bomo imeli gospodarsko rast, naj bi bilo manj upravičencev do državne štipendije in več kadrovskih štipendij. To pa je zavajajoče, saj je ravno gospodarska rast privedla do nižanja cenzusa za pridobitev državne štipendije – s tem jih bo podeljenih več. Več kadrovskih štipendij (ki jih je sicer premalo in ostajajo celo ne-podeljene) prav tako ne vpliva na upravičenost do drugih štipendij. Prav tako pa se s tem višajo tudi državni izdatki, saj so kadrovske štipendije sofinancirane s strani države.
Ob zagotavljanju proračunskih sredstev pa nas, tudi zaradi preteklih izkušenj, npr. s štipendijami za deficitarne poklice, skrbi dosledno spoštovanje zakonodaje. Štipendije so zakonsko določene v Zštip-1, razpisane pa bi (glede na določbe zakona, sprejetega leta 2013), morale biti do konca januarja 2014. To se po več kot letu dni zamude še ni zgodilo. Tako imamo zakonsko zagotovljene pravice, ki pa se z izgovorom varčevanja ne spoštujejo, zakon pa se v praksi ne izvaja.
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Veselimo se višjega BDP in posledično širjenja kroga upravičencev do državnih štipendij; te socialno depriviligiranim dijakom in študentom olajšujejo dostop do izobraževanja. Z manj navdušenja pa pričakujemo odziv vlade, ki je že večkrat ignorirala veljavno zakonodajo. Zaradi nenehnega poudarjanja pomena pravne države ter spoštovanja obljub in zavez, s strani predsednika vlade, pa verjamemo, da bo ta tudi na področju sociale sledil enakim standardom.«