Varčevanje na plečih ranljivih skupin državljanov

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo v medijih zasledili novice, da naj bi koalicija z ministrom Andrejem Bertoncljem usklajevala novelo zakona o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019, s katero naj bi ministrstvo predvidelo ukrepe za zmanjševanja pravic na področjih socialne in družinske politike. Med drugim naj bi načrtovali, da se nadaljuje varčevanje pri otroških dodatkih in državnih štipendijah, da se ne bi usklajevali transferji posameznikom in gospodinjstvom. Na ŠOS ostro obsojamo namere Ministrstva za finance (MF), Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), Vlade RS in celotne koalicije s predsednikom vlade Marjanom Šarcem na čelu.

Že pri prvih varčevalnih ukrepih leta 2012 smo na ŠOS opozarjali, da so posegi v področje mladih, ki so ranljiva družbena skupina in osnovno sociala še posebej škodljivi; kot tudi posegi v izobraževanje in znanost. Krize je konec, imamo visoko gospodarsko rast in presežke, država je videti, kot da stroški brez omejitev in se za vse najde denar; mladi pa smo očitno spet pozabljeni in izigrani. Kot nas je skrbelo že ob ZUJF, so začasni varčevalni ukrepi pod izgovorom krize, res postali stalni. Največje breme pa nosimo najbolj ranljivi in za krizo najmanj krivi.
 
Naj spomnimo, ZUJF je med drugim ukinil nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo, ukinil dodeljevanje subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, ukinil dodatek na dohodek v družini štipendista, obremenil študentsko delo, omejil pravico do študentske prehrane (in zamrznil višino subvencije) itd. Največji poseg v socialo mladih pa je postal, ko je ZUJF omejil pravico do državne štipendije. Dijaki in študenti bi morali po Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) dobiti državno štipendijo tudi za t.i. 5. dohodkovni razred (povprečni mesečni dohodek na osebo nad 53% in do 64% neto povprečne plače), vendar je bil zaradi varčevanja z ZUJF (kasneje ZUPJS) ta razred leta 2012 “zamrznjen”. Letni prihranek je znašal pribl. 10 milijonov evrov.

Štipendije pa bi se morale (zaradi rasti v letu 2014) že leta 2016 vrniti na predkrizno raven, vendar je po zakonski intervenciji in izigranju mladih z le delno sprostitvijo varčevalnih ukrepov, spremembo zakonodaje in vpeljavo dodatnega pogoja (namesto sprostitve, torej še dodatna zaostritev), Vlada RS pri mladih podaljšala varčevanje. Takrat so v gradivo novele ZUPJS zapisali, da bi mogli “zagotoviti 13,5 milijonov evrov dodatnih sredstev in da bi bila to za državni proračun prevelika obremenitev, zato se predlaga prehodno obdobje do uvedbe predlaganega ukrepa”. Varčevanje pa se ni sprostilo niti leta 2018, zaradi gospodarske rasti leta 2016, ki ni presegla 2,5 % rasti – rast je bila namreč točno 2,5 %.
 
Pogoj pa se je nedvoumno izpolnil letos. Vlada je na podlagi ugotovitve SURS namreč konec septembra objavila ugotovitveni sklep, da je gospodarska rast v letu 2017 presegla 2,5 % BDP. Prav tako se je izpolnil pogoj, ki ga je država dodatno vpeljala konec leta 2015 (ko je bilo že konec gospodarske krize). Pogoj “rasti stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let”, je bil prav tako dosežen, saj je rast presegla 1,3 %. 
 
Vlada je torej že enkrat pozabila na zavezo po povrnitvi socialnih transferjev na “normalno”, predkrizno raven. Ni spoštovala ZUPJS in ga je konec leta 2015 raje spremenila na način, da se je še naprej varčevalo na mladih. Vnesla je celo še dodatni pogoj rasti stopnje delovne aktivnosti in to brez pravih argumentov (razen varčevalnih) in pojasnil. To je bilo v času, ko je država jasno sporočala, da je varčevanja konec, npr. z zvišanjem plač policistov, zdravnikov, zaposlenih v javnemu sektorju, vrnitvijo 2. januarja kot dela prostega dneva, dvigovanjem pokojnin, minimalne plače itd. Hkrati pa je mladim sporočila, da nismo njena prioriteta.
 
Očitno se to ponavlja leta 2018. Čeprav smo lahko pred državnozborskim volitvami poslušali obljube politikov o vlaganjih v mlade, znanje, razvoj, floskule o socialni državi, solidarnosti itd., je vlada to očitno hitro pozabila.
 
Tako koalicija v času gospodarske rasti in ob proračunskih presežkih namenja več sto milijonska sredstva za plače javnih uslužbencev, deset milijonska sredstva za občine, dviga se višina denarne socialne pomoči, obeta se izredno usklajevanje pokojnin in povišanje regresa, predsednik Vlade RS Marjan Šarec napoveduje zvišanje obrambnih izdatkov itd. Ponovno smo priča kupčkanju političnih strank in popuščanju najbolj glasnim in vplivnim. Pozablja pa se ponovno na mlade, socialo in izobraževanje; na teme, ki so bile očitno aktualne le pred volitvami.
 
Ne problematiziramo, da se prenehajo vsi varčevalni ukrepi iz časa gospodarske krize. Stroške krize, za katero nismo krivi mladi, delavci in upokojenci, smo nosili vsi; čeprav neenakomerno in nesorazmerno; in prav je, da se stanje vsaj povrne na predkrizno raven. Zato podpiramo vse interesne skupine pri njihovih prizadevanjih.

Se pa varčevalni ukrepi precej vsebinsko razlikujejo. Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja in vzpostavljanje enakih možnosti za izobraževanje, posredno tudi skrajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti. Porabijo se v glavnem za kritje stroškov, ki nastanejo najbolj socialno prikrajšanim mladih v zvezi z izobraževalnim procesom. V zadnjem, 5. razredu znaša osnovna štipendija zgolj med 35 evrov (mladoletni) in 70 evrov (polnoletni). Čeprav se mesečni stroški študentov ocenjujejo na preko 500 evrov (raziskava EVROŠTUDENT VI.). Podobno gre pri otroških dodatkih za osnovne socialne transferje.
 
Opozarjamo, da se mora “skupno dobro” pravično razdeliti med vse družbene skupine. Še več, najprej bi morali poskrbeti za najbolj ranljive skupine, to pa so tudi otroci, dijaki, študenti, brezposelni, upokojenci itd., ter prekiniti varčevanje na področju sociale. Vlada in poslanci bi se morali tudi zavedati, da predstavljajo in zastopajo vse državljane in ne bi smeli podlegati partikularnim interesom.

Jaka Trilar, predsednik ŠOS: “V kolikor se navedbe medijev držijo in se bodo namere Ministrstva za finance, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Vlade RS uresničile, bomo mladi ponovno izigrani. Mladi smo tu, očitno pa Vlada pričakuje, da bomo bomo s kriznimi ukrepi počakali do nove krize, kjer bomo oškodovani dodatno. Ob takšnih ukrepih vse organizacije, ki zastopamo mlade, ne bomo stale križem rok.”