Uporabni nasveti za učenje

Vstopili smo v veseli december, najbolj prazničen mesec v koledarskem letu, ko v ospredje stopijo druženje in zabava, hkrati pa december za študente predstavlja enega bolj napornih mesecev v letu.

Decembra nas čaka cel kup študijskih obveznosti pred januarskim zaključkom semestra. Kako se kar najbolj učinkovito pripraviš na kolokvije, da ti bo ostalo čim več časa za uživanje?

Naenkrat si lahko zapomnimo od 5 do 7 informacij, kar pomeni, da je potrebna večkratna refleksija oziroma ponavljanje, da si nekaj zapomnimo. Najpomembnejše informacije si pri učenju pustimo za začetek ali konec, saj je tako največ možnosti, da si jih zapomnimo. Poleg tega si bomo bolj zapomnili tudi stvari do katerih gojimo čustva, se nam zdijo pomembna, zanimiva ali izstopajoča ter tiste informacije, ki jih lahko povežemo z že obstoječim znanjem. Odstotek pomnjena informacij glede na način pomnjenja je sledeč:

• branje = 10 %
• poslušanje = 20 %
• gledanje = 30 %
• poslušanje in gledanje = 50 %
• govor in pisanje = 70 %
• razlaga in delo = 90 %

Obstaja ogromno različnih tehnik učenja in vsakemu izmed nas je ena bližje kot pa druga.

1. 25/5

Tehnika predlaga, da se 25 minut koncentrirano učimo, nato pa naredimo 5 minut pavze. Predlagamo, da si nastaviš alarm za vsakih 25 minut učenja, 5 minut pavze pa čim bolj aktivno izkoristiš (raztezne vaje, vaje za hrbet, kratek sprehod po stanovanju ali sobi …).

2. Asociacije

Abstraktno snov lahko pretvorimo v že znane koncepte na podlagi podobnosti, ki jih prepoznamo med abstraktnim konceptom in poznanim konceptom. Na ta način si veliko lažje predstavljamo snov. Za ustvarjanje metafor in analogij ni samo enega pravila, svoji domišljiji lahko prepustimo prosto pot.

3. Dober urnik

Naučene informacije, ki smo si jih do izpita mogoče še zapomnili, zelo kmalu zbledijo iz našega spomina, saj nismo utrdili nevronskih povezav. Če želimo iz delovnega spomina informacije prestaviti v dolgoročen spomin, sta potrebna čas in vaja. Glede na to, koliko imamo snovi, si jo razporedimo po posameznih dnevih, lahko tudi po urah.

4. Priklic informacij

Ko preberemo določeno poglavje ali učni material, zapremo knjigo, pogledamo stran in prikličemo, kaj smo si zapomnili. Stvari, ki se jih spomnimo, si lahko tudi zapišemo. Nato preberemo še enkrat in si še enkrat prikličemo, kaj smo si zapomnili. Koristi lahko tudi, da preberemo in si prikličemo informacije tudi v različnih prostorih, ne samo v prostoru, kjer se navadno učimo.

5. Spominska palača

Izberi prostor, ki ga zelo dobro poznaš, na katerega je vezano veliko močnih občutkov. Podrobno si predstavljaj, kako poteka pot po tem prostoru, kje se ustaviš in v kakšnem zaporedju. Lahko si tudi narišeš, skiciraš. Vzemi si nekaj časa za utrjevanje izbranega prostora, večkrat ga miselno ponavljaj, se sprehajaj in se potopi v čim več podrobnosti. Ko imaš občutek, da prostor res živi v tvoji domišljiji, izberi informacije, ki bi si jih rad zapomnil.

6. Skupinsko učenje

Največ si zapomnimo, če moramo snov nekomu razložiti, zato si skupaj s sošolci planiraj tudi kakšen dan za skupinsko učenje, kjer se boste lahko pogovorili o težavah in dilemah, ter drug drugemu skušali pojasniti nove koncepte in povezave.

7. Sproščanje in spanje

Zavedati se moramo, da je sproščanje aktivni del učenja, saj nastane prostor za urejanje in utrjevanje novih informacij, zato se med učenjem sproščaj s tistim, kar te veseli (risanje, branje, tek , rekreacija…). Spanje je dejansko pomemben del procesa učenja. Spomin med spanjem odstrani manj pomembne informacije in jih med sabo uredi. Če se osredotočeno učimo pred spanjem, s tem povečamo možnost, da bomo o tem sanjali, prav tako lahko to možnost povečamo s tem, da razmišljamo, da bi radi sanjali o tem, kar smo se učili.

V kolikor se ti tudi tokrat ne bo uspelo učiti sproti, pa ti predlagamo, da naredi več »power napov«. Spij kavo ali energijsko pijačo in si privošči 20 minutni počitek, saj je to čas, ki ga potrebuje kofein, da začne učinkovati. Pa vso srečo!

Vir: dostop.si/Zveza ŠKIS