Pereča stanovanjska problematika mladih

Študentske organizacije so na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona v javni obravnavi (SZ-1E) podale svoje komentarje in dopolnitve, s katerimi sporočamo, da bo treba za zagotovitev ustreznega reševanja stanovanjske problematike mladih storiti še precej.

Ministrstvo za okolje in prostor je 21. julija 2020 v javno obravnavo podalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E, v nadaljevanju: predlog zakona), ki skuša naslavljati dolgo zanemarjeno in urejanja potrebno področje stanovanjske politike. Z vidika študentov je ključna težava pomanjkanje stanovanj na trgu, saj so študentski domovi v študijskih središčih v Ljubljani in na Obali (pre)polni, tržni najem je zaradi prevelikega povpraševanja izjemno drag, subvencij za bivanje pri zasebnikih pa je premalo, prav tako pa za te ni zanimanja pri zasebnikih, saj ti stanovanja raje oddajajo drugim skupinam prebivalstva (mladim družinam, turistom,…). Nekateri študenti so tako celo prisiljeni bivati v hostlih, ki so neredko edini s prostimi posteljnimi kapacitetami.

Kljub temu, da predlog zakona neposredno ne naslavlja študentov, je za ŠOS povečanje razpoložljivih bivanjskih kapacitet na trgu izjemnega pomena. Zato se strinjamo, da je reševanje stanovanjske problematike potrebno naslavljati sistemsko in celovito. V kolikor je na trgu na voljo dovolj stanovanjskih kapacitet, se sprostijo cene za najem na trgu tudi za študente, zmanjša pa se pritisk za bivanje v študentskih domovih.

Predlog zakona na to problematiko le delno odgovori preko vpeljave javne najemniške službe, povišanja deleža zadolževanja posameznih stanovanjskih skladov in vpeljavo stroškovne najemnine. Vseeno pa pogrešamo dodatne ukrepe, kot so zagotovitev dodatnih sredstev za gradnjo novih bivanjskih kapacitet, omejevanje oddajanja nepremičnin v kratkotrajni najem v turistične namene, sprostitev praznih stanovanj preko npr. obdavčenja praznih nepremičnin ter okrepitev dostopnosti z jamstveno shemo za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja.

Glede dopolnitev predloga zakona pa na ŠOS predlagamo spremembe, ki bi dostop do najemniških stanovanj omogočile tudi študentom, npr. umik pogoja stalnega prebivališča na območju delovanja stanovanjskega sklada, določitev minimalnega obdobja oddajanja nepremičnin v trajanju največ enega leta ter omogočanje sklepanja individualnih najemniških pogodb s stanovalci. 

Klemen Peran, predsednik ŠOS: “Kljub temu, da je posredni učinek predvidenih ukrepov tudi povečanje dostopnosti do bivanjskih kapacitet za študente, na ŠOS stojimo za stališčem, da je najustreznejše bivanje študentov zagotovljeno v javnih študentskih domovih. Ti s svojo neprofitno naravo zagotavljajo več kot konkurenčno bivanje, obenem pa zagotavljajo študijsko izkušnjo, ki je bivanje na trgu ne more, kot je možnost bivanja z vrstniki s podobnimi interesi in pričakovanji ter izmenjava in prepletanje znanj med študenti različnih strok in znanosti. Ne glede na navedene dopolnitve predloga zakona zato pričakujemo, da država pristopi k izgradnji javnih študentskih domov v Ljubljani in na Obali, s čimer bi sprostila najemniški trg za ostale skupine prebivalstva, še posebej mlade, ki so že zaposleni in se osamosvajajo.”