Kaj o slovenskem izobraževalnem sistemu ugotavlja Evropska komisija?

Strokovnjaki in akademiki iz različnih evropskih držav so iskali ideje in rešitve za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva na izobraževalnih institucijah. Za Slovenijo so bile te razprave posebnega pomena, saj je Državni zbor RS dan pred začetkom konference potrdil novelo Zakona o visokem šolstvu, s čimer so uzakonili prehod iz programske na institucionalno akreditacijo. V praksi to pomeni, da bo Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) odslej akreditirala zgolj institucije, ne pa tudi posamičnih študijskih programov. Skrb za kakovost le-teh bo padla izključno na pleča univerz in ostalih visokošolskih zavodov. Da visoko šolstvo v Sloveniji ni na ravni kakovosti, kakršno bi si želeli, je jasno že skoraj vsem študentom in državljanom, pa tudi marsikateri akademik si to upa priznati. Kaj pa o našem izobraževalnem sistemu pravi Evropska Komisija? Ugotovite lahko na tej povezavi, povzetek pa je ŠOS pripravila v spodnjem tekstu.

Publikacija Pregleda izobraževanja in usposabljanja 2016 nam ponuja zanimive podatke in mednarodne primerjave med visokošolskimi sistemi na ravni EU. Temelji tako na kakovostnih kot količinskih podatkih, na podlagi katerih so predstavljeni in ocenjeni glavni nedavni in pa tudi trenutni ukrepi politike na področju izobraževanja in usposabljanja v posamezni članici EU.

Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 za Slovenijo nam prikazuje, da je Slovenija v večini merjenih kategorijah nad povprečjem EU, pod povprečjem pa je denimo pri kazalnikih udeležbe otrok v predšolski vzgoji in varstvu (od 4. leta starosti do šoloobvezne starosti) in stopnji zaposlenosti novih diplomantov po doseženi stopnji izobrazbe, kjer se nahajamo malce pod EU povprečjem, največji odklon pa je pri kazalniku učne mobilnosti, kjer zaostajamo za EU povprečjem za slabe 4% vhodne mobilnosti na dodiplomski stopnji in za 11.3% na magistrskem študiju.

Ključne ugotovitve pregleda so sledeče:

• -  Slovenija je z vse večjim številom oseb z zaključeno terciarno izobrazbo in nizko stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja že dosegla nacionalne cilje strategije Evropa 2020;
• -  nihajoča demografska gibanja predstavljajo velik izziv za ohranjanje utrjene mreže šol in učinkovitega sistema za financiranje šol;
• -  delež diplomantov terciarnega izobraževanja med brezposelnimi se povečuje, kar kaže na težave z zaposljivostjo mladih;
• -  v visokošolskem sektorju se izvajajo reforme, katerih namen je povečati delež zaključenega šolanja, spodbuditi internacionalizacijo in izboljšati notranje zagotavljanje kakovosti;
• -  veliko mladih se odloči za poklicno izobraževanje, ponovno pa se uvajajo tudi vajeništva za še večjo vključenost delodajalcev in izboljšanje prehoda na trg dela.

Glavni poudarek pregleda temelji predvsem na posodobitvi izobraževanja in usposabljanja, dotika pa se tudi financiranja oziroma naložb v izobraževanje, naslavljanja demografskih izzivov, spopadanja z neenakostmi in vključevanja v izobraževanje.

Kratek povzetek bodo namenili predvsem naložbam v izobraževanje in posodobitvam izobraževanja, ki zavzema večji del pregleda.

V zvezi z naložbami v izobraževanje pregled ugotavlja, da je Slovenija leta 2014 bistveno zmanjšala naložbe v izobraževanje iz 6,5% BDP v letu 2013 na 5,9% BDP v letu 2014. Pri tem so pripravljalci poročila dodali, da je to sovpadalo s povečanjem deleža javnofinančnih izdatkov na področju izobraževanja z 10,9% na 11,9%.

Posodobitve izobraževanja so razdeljena v tri področja: (osnovno)šolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje ter uposabljanje in spodbujanje učenja odraslih.

Šolsko izobraževanje je bilo deležno ukrepov racionalizacije mreže osnovnih šol, namen sprememb pa naj bi bila racionalnejša uporaba šolskih prostorov. Ministrstvo je pripravilo tudi novo strategijo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) v izobraževanju do leta 2020. Prednosti cilji strategije so sledeči: razvoj didaktike z uporabo IKT in e-gradiva; povečanje uporabe platform in sodelovanja pri učenju; razvoj e-kompetenc; informatizacija izobraževalnih ustanov, vključno s podporo IKT pri upravnem vodenju; e-študij v visokošolskem izobraževanju in izobraževanju odraslih ter ocenjevanje digitalizacije.

Stopnja zaključene terciarne izobrazbe se je v letu 2015 povečala za 2,4% in znaša 43, 4% 30-34 letnikov. Delež tako presega povrečje EU (38,4%) in cilj strategije Europa 2020, ki je 40%.

Poročilo ugotavlja, da je dostop do visokošolskega izobraževanja v Sloveniji lažji, saj ni šolnin, obstajajo pa strukturne razlike v udeležbi visokošolskega izobraževanja. Tako obstaja večja verjetnost pridobitve diplome pri ženskah kot pri moških, razlika je druga največja v EU. Visokošolsko izobraževanje v Slovenij dokonča 56,4% žensk in le 32% moških. V zvezi s stopnjo vpisa lahko ugotovimo, da je le-ta četrta najvišja v EU, delež oseb, ki ne diplomirajo pa znaša 31,1%. Pripravljalci dodajajo, da tega ni mogoče razlagati zgolj kot stopnjo osipa, saj ni mogoče izključiti fiktivnih vpisov. Kot ukrepe proti fiktivnim vpisom navajajo vzpostavitev elektronskega registra podatkov študentov, ki preprečuje fiktivne in neupravičene vpise v višje in visokošolsko izobraževanje.

Dotika se tudi vprašanja reforme visokošolskega izobraževalnega sistema in omenja več neuspelih poskusov revizije Zakona o visokem šolstvu, problematika na katero že več let opozarjamo študenti in pozivamo k njeni razrešitvi. Zaveza o sprejetju novega zakona do konca leta 2017 je vključena v koalicijski sporazum vlade za mandatno obdobje 2014–2018. Upamo, da bo dana zaveza izpolnjena.

Na področju poklicnega izobraževanja ter usposabljanja in spodbujanja učenja odraslih so podane obljube o posodobitvah v obdobju 2016-2021, ki naj bi obsegale razvoj modelov praktičnega usposabljanja, prilagojeni slovenskim okoliščinam in potrebam. Leta 2016 je bila prav tako sprejeta platforma za razvoj izobraževalnih programov za krajše poklicno izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, srednješolsko tehnično izobraževanje in kratke visokošolske študijske programe.